
Današnji blog pa posvečam soborcem.
Mojim MS kolegom, kajti danes je svetovni dan multiple skleroze in menim, da si zaslužijo/mo malo lepih, vzpodbudnih besed.
Najprej naj povem, če še kdo ne ve, kaj sploh je MS. Verjetno pa ste vsi že dosti slišali o njej.
Na kratko : MS je kronična vnetna avtoimunska in tudi degenerativna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem in je vsekakor ena izmed bolezeni, ki ti življenje lahko obrne za 360 stopinj.
Je bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen tisočerih obrazov. Zakaj? Ker niti en sam bolnik ni podoben drugemu. V tem smo si lahko res tako različni, a jaz menim, da smo si vseeno na nek način še kako podobni.
Predvsem v tem, da vsak nekako, vsaj malo spremeni način življenja. Spozna, da je materializem še najmanjša skrb. Da je pomemben današnji dan in da si naredimo kljub našim oviram in bolečinam, kar se da vsak trenutek nekako lep, miren in sproščen. Da nam je pomembno kdo je ob nami, z nami ... Da imamo nek tisti svoj mir, svoj čas, ki ga še kako potrebujemo.
Veste, včasih nam res ni enostavno in še kako se moramo truditi, čeprav nam ni vedno videti, da se v sebi še kako borimo in sami sebi res postanemo dobri motivatorji.
Smo pa tudi en drugemu nekakšen "support" in med nami so samo lepe, pozitivne besede in če kaj kdaj potožiš, nikakor tega ne sprejmemo, kot neko "jamranje" ampak kot izpraznitev sebe, da povemo tako kot je, da se potem lažje in boljše počutimo.
Se slišimo, sprejemamo in se razumemo, predvsem pa podpiramo. Skratka na nek način nam bolezen odpre oči, še tiste neraziskane kotičke v nas samih, ki bi jih moral znati odpreti in spoznati prav vsak tudi brez nje, a tako pač je.
Menim, da nam MS res da še neko dodatno notranjo moč. Spoznamo, da imamo sedaj dano priložnost živeti s počasnim tempom, s še bolj široko odprtimi očmi in srcem. Lepo na izi bi jaz temu rekla. Poslušamo sami sebe, se še bolj odpremo svetu, ni nas sram in se nekako probamo pokazati v vsej svoji veličini, kljub napakami, primankljaji, ovirami....
Ja, multipla skleroza res spada med resnejše bolezni, a nikakor pa nam ne odvzame volje do življenja, kvečjemu nam jo še dodatno poveča in od te točke naprej borbamo, kot še nikoli do sedaj.
In MS kolegi, ko nam bo res težko, ne mislimo toliko samo z glavo, takrat mislimo tudi s srcem in svojim notranjim glasom in vztrajajmo, kolikor lahko.
Naj ta naša notranja moč nikoli ne ugasne in naj bo pogum naša vrlina.
Pokažimo, da se vse nekako da in da kljub težavam kakršne imamo, eni manj, drugi več in seveda pa tudi kdorkoli tudi brez MS ni ovir in samo po gasu naprej v življenje. Naprej po dani nepoznani poti. Naj nam bo to iziv.
Kaj bo jutri, naj nas ne zanima,. Naj bo danes tisti dan, za katerega je vredno živeti in naj bo včerejšnji dan preteklost in samo lep, prijeten spomin. Če pa bo pot res tako naporna in težka, pa smo tukaj en za drugega.
Skratka MS-ovci borbajmo, borbajbo, borbajmo! 💪💪
Dokažimo, da lahko nosimo, to kar smo dobili, kljub teži. Predvsem pa sebi.
Seveda pa vsak na svoj način,
vsak po svojih zmožnostih. 🧡
Prav vsem, ki ste tole prebrali pa dve lepi misli, za lepši dan, ki sem ju včeraj prebrala na spletu. Verjetno ste ju tudi sami že zasledili in prebrali, a nikoli ni odveč prebrati tudi večkrat.
Meni sežeta v srce. 🤍
1.
Vemo, da življenje ni preprosto..
Zgodi se nam veliko stvari, ki so težke in neprijetne.
Velikokrat nismo dovolj močni, da bi jih lahko spremenili. To je življenje.
Zato pa je pomembno, da zberemo voljo, moč in energijo ter spremenimo svoje lastne občutke in prepričanja.
2.
Osreči me dejstvo, da sem za nekoga storil/a nekaj dobrega.
Da sem zanj/zanjo, bil/a na pravem mestu in v času, ko me je potreboval/a.
Da sem znal/a prisluhniti in objeti, ko je objem zdravil.
Da sem bil/a radodaren-na in sem v zahvalo prejel/a nasmeh.
Do naslednjič 🫶
#danmultipleskleroze🧡
#lavitaèbella🌸

Add comment
Comments