Ne da mi miru. Ne, res mi ga ne da. Zato danes takole..... ....prejela sem tako negativno sporočilo. Tako otožno in brez voljno.... 😣
Ni mi vseeno, da imajo ljudje tako mnenje o sebi v svojem življenju. 🥺 Zakaj se daješ v nič? Oh, težko je to....
Kako so lahko nekateri ljudje tako negativno usmerjeni. Kako imajo lahko tako hladne in temne misli, predvsem pa tako nizko samospoštovanje, tako slabo mnenje o sebi. Da nimajo tistega kančka upanja. Da se nimajo niti malo radi in da nimajo vsaj malo volje po trudu v boljšem jutri. Vsak malo. Tukaj mislim na osebe, katere od svojega mnenja ne odstopajo in iz sebe zavestno naredijo žrtev.
Ja, življenje res ni lahko, zna biti še kako naporno in kruto. Ima veliko preizkušenj. Še kako dobro to vem tudi sama. Ampak čas žalovanja, čas slabe volje, čas brez motivacije in brez želje mora tudi imeti nek konec.
Zakaj obupate? Obupati vendar ne smemo nikoli. Prav nikoli! Če je še toliko težko in brezupno. Če pa pridemo do te točke, ko sami ne zmoremo, pa si prosim dovolimo pomagati. Zato so tukaj prijatelji, družina, lahko popoln neznanec ali pa navsezadnje strokovnjaki. Zakaj se predajate stiski in bolečini.
SV Recite si NE! Tega si ne dovolim, želim premik, želim, da mi je bolje, želim, da mi nekako uspeva, želim, da sem nekje sprejet in varen..... Ne, ne sme vam biti nerodno, ne smete misliti kaj če kdo misli , govori.... Ne mislite, da imate težave le vi in pa mislite nase. Mislite na svoj današnji dan, na svojo prihodnost in na boljši vsakodnevni dan.
Ampak saj veste, nič pa ne pride brez truda. Nič brez vlaganja, nič brez premika, koraka v smer proti spremembi. Nič nikoli ni dano brez vsaj kančka truda, nič nikomur ne pade z neba. Nič nikomur ni samo dano. Za vse je potreben trud. Vsak malo.
Potrebno je poslušati, sprejemati in dajati. Pa smo spet tukaj. Ja, brez tega pač ne gre!!
Predelati je treba svoje težave, in jih nato pustiti za seboj. Kar je bilo je bilo. Tega pač ne moremo spremeniti. Pustimo tam zadaj in se s tem ne obremenimo več. Breme je težko in lahko postane pretežko.
Oh, ko bi le svet bil lažji in vsem nekako dobro razumljiv. Ampak na žalost pač ni temu tako.
Zato vas prosim, dovolite si pomagati, ko to potrebujete in pomagajte, ko nekdo to potrebuje. Mar ni čar človeštva tudi pomagati sočloveku? Lahko je že en sam majhen nasmeh, ena sama mala gesta ali beseda dovolj, da nekomu polepšamo dan, če pa opazimo in ponudimo pomoč, pa lahko spremenimo tudi njegovo pot.
...in pa osvobodila se težjih bremen, predvsem pa strahu. Strah je res da eno izmed osnovnih čustev, ampak nas lahko spravi tudi na res neprijetno pot, če se z njim ne znamo soočati.
Dajte, začnite z majhnimi koraki. Verjemite, na začetku poti, bo težko a, ko dobite zalet, je pa še kako lažje hoditi po svoji poti življenja. Samo dovolj si in se preprosto imej rad.
Probaj, poskušaj in si ne dovoli, da se tvoja tehtnica življenja prevaga.
Zelo iskren zapis bi rekla in bo nekaterim mogoče ga težko prebrati in bodo tukaj lahko še kako različna mnenja.
Se opravičujem, če sm koga še bolj prizadela. Ampak to je le moje mnenje, moje besede, ki upam, da vam odpre tista težko zaprta vrata in se pokažete in dokažete, da se priti še iz tako težke poti nazaj na pravo - na vašo pot.
Sem odkrita in iskrena in tudi sama nisem imela ravno enostavne poti in je niti nimam in marikdo je nima, zato želim le pomagati, (tudi beseda nekaj pomeni ) pa četudi z resnično iskrenostjo, ki je včasih tudi potrebna. Ne izmikajmo se odgovornosti, ki nam je dalo življenje. Ne smilimo se sami sebi, ampak tvegajmo.
PRes je tudi, da je vsak človek drugačen, vsak drugače razmišlja, vsak ima svoje vrednote, ki so mu pomembne, a korak k boljši prihodnosti, pa lahlo naredi se mi zdi prav vsak, samo če želimo in se tako odločimo!
Do naslednjič 🫶
#željadaodkriješiskroživljenja 💫
#lavitaèbella🌸
Add comment
Comments