HVALEŽNA

Pogled iz spalnice proti cerkvi pa me zdaj vedno spomni, da tam sedaj počiva moja stara starša. Moja babi in deda. Veliko razmišljam tudi o njih. Kaj vse me je naučila in kaj vse me je s svojimi besedami in dejanji zapustila. Ja tudi onadva, sta del tega kar sem. Veliko sem preživela z njimi, se veliko naučila. Predvsem pa živeti v ljubezni skromnosti in dajanja brez pričakovanja za vrnitev tega, kar nekomu daš. Dandanes je to res redkost. In njuna ljubezen. Bila je in verjamem, da tam zgoraj nadaljuje to kar sta imela tukaj. Rada sem vaju imela in vaju še imam in hvaležna sem, da sem imela priliko preživljati trenutke z vama. 💞

 

Danes dajem prednost hvaležnosti. 

Res sem hvaležna za vsako izkušnjo, vsak lep trenutek, za vsako mojo napako in zmago.... Vse to in še mnogo zraven je izklesalo Tejo, ki je na današnji dan polna nekaterih izkušenj, znanja, spoznanj, predvsem pa neke topline, razumevanja. . , skrbnosti, srčnosti.... Res sem zrastla v čudovito osebo. Zavedam se tega in sem oseba, ki ceni vsako malenkost. Navsezadnje pa cenjenosti ni brez hvaležnosti. 

 

Dodatno pa me je izklesala še moja bolezen. Absolutno sem zaradi nje še bolj odprta, še bolj prizemljena, še bolj ponosna na male korake, na dobre in lepe dni. Še bolj intezitetno občutim prave vibracije. Miselno sem bolj odprta in neizmerno ponosna, da mi v srčnosti, prijaznosti in skromnosti.... sledijo tudi najini otroci. Tukaj sem res bogata. Najbogatejša! 

 

V zadnjem letu pa sem začel obiskovati tudi meditacijo in reiki. Priporočam. 

Na to pot me je peljala moja predraga dolgoletna prijateljica Dragi, ki mi je od prvega trenutka, ko so mi povedali za diagnozo, stoji ob strani, me posluša, svetuje in je TU. Vedno. Hvaležna.☺️ O njej in nama bo ziher padel en top članek.🩷

 

No pa sem spoznala Stanko. Z njo sva nato skupaj premagovali moje skrbi, ovire, težave in bremena in to je še en del, kateri me je še dodatno izklesal. Misliš, da se res dobro poznaš, pa ugotoviš še veliko novih spoznanj in tudi zato sem hvaležna, da me pot nekako vedno pripelje tja, kjer moram biti, kjer se moram kaj še naučiti, kjer moram še iz sebe kaj narediti.

In verjemite, dela na sebi nikoli ne zmanjka.

 

Kljub temu, da imam dnevne bolečine, mariskje oviro, marsičesa več ne zmorem tako, kot sem, pa vam povem, da sem vseeno srečna in zadovoljna. Nasmejana in polna življenjske energije. Človek se na vse navadi. Sprejme, če le želi ter s svojo trmasto voljo gre naprej.

 

Ko sem slišala in velikokrat prebrala, ko so bolniki z MS rekli: moje življenje je še boljše, kot prej. DA, res je. Sedaj se tega zavedam, razumem. Na začetku te poti, pa tega nikakor nisem razumela. 

 

Pridejo dnevi, ne smem reči, da ne, ko me sesuje in čudno bi bilo, da tega občasno ne bi bilo. Saj sem le človek s čustvi. Vendar brez lastne izkušnje ni mogoče napredovati!  

Tako, da vse to me le krepi in veselim se mojega napredovanja. Hvaležna, da sm ena tistih, ki tako breme lahko nosi. Hvaležna, za mojo trdno voljo in neizmerno moč. Cenim ta dar in ga bom dodobra izkoristila. 

 

Za zaključek pa; Danes po dopoldanskem delu doma in ko sem nato spet prespala celo popoldne me je, ko sem odprla te moje oči, možek peljal malo na lepše. Lepo nama je skupaj. ❤️

Po vseh teh letih še vedno. Zna in sedaj še bolj! On je preprosto moj AMORE MIO. Hvaležna.❣️

 

Res vse in vsak je ob nas z namenom.🥰

Cenimo to. Bodimo hvaležni in ne iščimo napak, ne raziskujmo po temnem. 

Najdimo smeh v ljudeh, vredno je! 

 

Ne, ko sva že odhajala domov pa je zadnji trenutek preden sem se vsela v avto mimo naju prišla še Manca Špik. Nekaterim je ok, nekaterim ne. A, zame ima v zadnjem času posebno mesto, saj mi je zadnji komad s kvatropirci prirastel k srcu in ga rada slišim. 

 

... pa imam za seboj še en lep dan.☺️

Kako že? Hvaležna! 💝

 

Do naslednjič🫶

 

 

# lavitaèbella🌸