Bom danes začela kar takole, ker marsikdo misli, da se mi nič ne opazi....
Pišem tebi, ki tako misliš.
Vem, da ne razumeš.
In iskreno – ne zamerim ti.
Kako bi lahko razumel nekaj, česar ne vidiš, ne občutiš ? Tudi sama bi verjetno težko.
Utrujenost, ki ne mine po spanju.
Bolečino, ki ne pušča modric, a boli do kosti.
Odločitev, da ostanem doma, ker me telo zadrži na mestu, čeprav si duša večkrat želi biti med ljudmi.
Če bi lahko bilo tole izvedljivo, bi ti rekla takole:
Pridi, ti posodim moje čevlje.
Samo za en dan.
Obuj jih.
In poskusi hoditi z menoj skozi jutro, ko ne vem, ali bom lahko normalno vstala.
Ko telo tiho protestira.
Ko telo šepeta: "Počivaj,"
medtem ko um kriči: "Želim živeti!"
Posodi si moje korake, pa boš videl, da tudi najpreprostejše postane naporno.
Da včasih utrudi že sama misel na stvari, ki si jih nekoč delal s tako lahkoto.
In kljub vsemu – vstajam.
Kljub vsemu grem.
Počasi, previdno, az vero, da v meni še vedno živi nekaj več.
....
....
In juuutriii ... si bom spet rekla:
Prišla sem. K tebi, drago morje.
Po nov zagon. Po nov zalet.
Tam najdem svoj prostor.
Od sončnega vzhoda pa vse do zahoda.
Gledam v neskončno modrino in tam hrbet obrnem svetu, ker ne potrebujem več pogledov, vprašanj, ugibanj.
Morje me razume brez besed.
Valovi mi ne postavljajo pogojev.
Sonce me ne sprašuje, zakaj sem utrujena.
Veter mi ne ponuja nasvetov. Samo je. Samo diha z mano.
Jaz pa ... samo sem.
Nikakor pa nisem in ne bom zlomljena.
Mogoče nisem več tista Teja, ki teče, skače, pleše brez premisleka.
A to ne pomeni, da me ni.
Sem Teja, ki kljub vsemu še vedno čuti.
Ki opazuje. Morda sedaj še bolj.
Ki vztraja.
Ki včasih ne zmore, a vseeno poskusi.
Ki včasih joka, a ne obupa.
Ki včasih izgubi voljo, a nikoli sebe.
Veš, moji čevlji sedaj res niso lahki.
Napolnjeni so s tihimi boji, z nevidnimi porazi in z majhnimi zmagami, ki jih marsikdo ne vidi.
A jih vseeno nosim.
In ko me naslednjič pogledaš – ne sprašuj me več.
Ne potrebuješ razlage. Samo razumevanje.
In če ga nimaš – je tudi to v redu.
Morda je dovolj že to, da ti je mar.
Jaz pa te vseeno z nasmehom pozdravljam 😉
Se beremo 🫶
#lavitaebella🌸
Add comment
Comments