Včasih je treba iti čisto na konec ceste, da začneš znova. Ne z drugimi. S sabo.
Letos sem si podarila, kar dosti dopusta in ne samo tisti klasični, z vonjem po soli in soncu na koži, ampak pravi dopust od vsega, kar me je držalo nazaj. Od občutkov, da moram razlagati, se opravičevati, prilagajati. V meni je prvič, po dolgem času — TIHO. In to tišino slišim kot svobodo.
Ne gledam več toliko nazaj. Ne, ker bi pozabila, ampak ker sem končno razumela, da tisto ne določa več, kdo sem.
Za mano je bilo veliko korakov. Ne samo fizičnih, ampak predvsem notranjih. Korakov, ki niso bili lahki, a so bili kar nujni.
Prvi korak je bil, da sem si priznala, da je moje življenje drugačno. Nikakor pa ne slabše. Samo drugačno. In da tega absolutno ne rabim skrivati.
Drugi korak je bil sprejet, da imam pravico do veselja, do trenutkov, do sproščenosti, tudi če ni vse popolno. Da mi ni treba čakati na »nekoč, ko bo lažje«. Ker življenje se dogaja zdaj.
Tretji korak je bil, da sem se odločila za nežnost do sebe. Da nisem več sovražnik v lastni glavi. Da si oprostim, objamem, pohvalim, da grem naprej.
V četrti? Da se ne ustavim več. Da samo grem. Kamorkoli. Kakorkoli. Tudi če z mojim "športičem" , tudi če z močno utrujenostjo in bolečinami. Grem z glavo pokonci in z nasmehom, ki ni tam zato, da koga prepriča. Tam je, ker sem jaz tukaj. Zase.
Na dopustu sedim/ležim ob vodi, poslušam valove, vonjam ta vonj, imam kavo ali pa kar pivo ali koktail v roki - pa kaj!! Nič več me ni strah. Ker sem nehala skrivati, kdo sem sedaj in začelA živeti točno to, kar sem sedaj.
Moj pogled je usmerjen samo naprej. Ne zato, ker bi bežala, ampak ker me tam, v prihodnosti, čakajo stvari, ki jih nočem zamuditi in trudila se bom, da jih ne bom.
Zadaj naj ostane vse, kar me je lomilo. Pred menoj pa naj bo vse, kar me bo gradilo.
JAZ PA?
Jaz sem PRIPRAVLJENA!...
Se beremo 🫶
#pozitivnateja
#obmorjumidušapoje
#lavitaebella🌸
Add comment
Comments