Skozi življenje hodimo kot tihi zbiralci.
Nabiramo poglede, besede, dotike, spomine in trenutke, ki nas oblikujejo. Nekateri med njimi so nežni, kot jutranja svetloba, ki se oprime naše duše. Drugi so ostri, kot robovi resnic, ki jih nismo bili pripravljeni slišati.
Resnično drži:
Vidimo več, kot si priznamo.
Slišimo več, kot povemo.
Čutimo globlje, kot pokažemo.
In vse to, vse te zgodbe nosimo s seboj.
A, kar vidimo ni vedno resnica, je pa vsekakor naš učitelj.
Kolikokrat smo se znašli v situacijah, kjer smo se počutili drobno? Ko je nekdo drug zasijal in smo si rekli: “Zakaj pa jaz ne morem?” Ali ko smo zagledali zaprta vrata, ne da bi opazili okno, ki se je ravno začelo odpirati.
Danes vem nekaj, kar bi včasih želela vedeti prej:
To, kar vidim, ni končna resnica. Je le trenutek. In trenutki se nenehno spreminjajo.
In tudi na tej točki, sem hvaležna bolezni, da me uči. Uči stvari, na katere verjetno prej niti ne bi pomislila, ali pa veliko kasneje.
In kaj so besede drugih: ogledalo ali breme?
Življenje nas med drugimi uči tudi, da ne moremo nadzorovati, kaj ljudje govorijo o nas. Lahko pa nadzorujemo, čemu verjamemo. Nekatere besede so mostovi, ki nas približajo drugemu. Druge pa so bremena in obesijo se nam okoli srca.
Nekoč sem nosila preveč tujih glasov s seboj. Glasov, ki so rekli:
"To ni zate."
"Ne bo ti uspelo."
“Kdo pa misliš, da si?”
Ja, dojela sem: nič od tega ni bilo moje. To so bile njihove meje in ne moje.
Pravijo, da čustva pridejo, da ostanejo, a samo, če jih povabimo.
Oh ja, drži, kot pribito.
Bolečina nas obišče. Razočaranje potrka na vrata. Strah nas poišče tudi tam, kjer se skrivamo pred njim. A ni vsakega gosta treba posaditi za mizo in mu kuhati večerje. Ne, ne. Ni nam tega treba! Nekatera čustva pridejo samo mimo, da nas nekaj naučijo, nato pa jim moramo dovoliti, da odidejo.
Osvobajajoče je :
Ni treba nositi vsega. ✨
Vedite, na koncu dneva imamo vedno IzBiRo :
- videti dobro v sebi in drugih.
- poslušati srce in ne hRuPa sveta.
- vzeti s seboj mir in pustiti za sabo težo preteklosti.
Nismo tisto, kar se nam je zgodilo.
Smo tisto, kar smo iz tega izbrali narediti.
Zato vam danes POLAGAM na srce :
Od danes naprej izbiraš TEBE.
- Izberi misli, ki te dvignejo.
- Izberi ljudi, ki te čutijo.
- Izberi besede, ki zdravijo.
- Izberi srce – vedno srce.
In vse, kar ti ne služi več, pusti tam nekje.
Ne zato, ker si pozabil ampak zato, ker si napredoval.
In jaz vsekakor SEM!
Se beremo 🫶
#lavitaebella🌸
Add comment
Comments