NEDELJA ✨

Danes je nedelja.

Tisti naš dan, ko spet sedimo skupaj za mizo, jemo, se pogovarjamo, včasih se smejimo, včasih pa samo mirno poslušamo drug drugega.

Ampak nedelje so res drugačen dan, kljub temu, da je vsak dan kosilo skupaj. Nedelja je pač nedelja.

In danes sem dobila občutek, preblisk, da moram zapisati nekaj svojih misli. Nekaj ​​čisto iz mojega srca. Nekaj, kar čutim, vidim in vem.

Družina se z leti spreminja. Pa še kako.
Najini otroci niso več majhni. Ne potrebujejo več rok pri vsakem koraku, niso več v najinem naročju in vedno manjkrat vprašajo za dovoljenje. No, me pa še sedaj vsako večer objamejo, polupčkajo, preden gremo spat. Navada, na katero sem res ponosna. Leta niso ovira. 

Ne, ampak res postajajo tisti SvOji ljudje. Samostojni. Močni. Vsak s svojim značajem, svojim pogledom na svet in svojimi sanjami.

Pa čeprav včasih delujejo res že odrasli, v mojem srcu ostajajo isti otroci, ki sem jih nekoč držala v objemu.
Moji. Najini.

Uf ja. In pa puberteta katera prinese drugačne dneve. Mogoče več tišine. Več zaprtih vrat. Več trenutkov, ko vsak od nas živi malo po svoje. A kljub temu ostajamo povezani na nek poseben način, ki ga razume samo družina. Kaj ni to lep občutek?!
Ni nam treba biti ves čas skupaj, da bi vedeli, kako zelo se imamo radi.

Pri nas ne strmimo k današnji kvazi popolnosti. Ker je zame osebna popolnost bOlj občutek, kot pa dejstvo. Ni življenje brez napak.
Ampak je trenutek, ko kljub nepopolnosti začutimo hvaležnost.

...

...in mi smo glasni, iskreni, včasih tudi trmasti. Vsak od nas nosi svoje misli, svoje občutke, svoje bitke. Smo pa vedno pristni. Takšni, kot smo. Brez pretvarjanja. Brez maske.
In to mi ogromno pomeni.

Da so moji otroci zrasli v srčne ljudi. V ljudi, ki znajo čutiti, pomagati, povedati svoje mnenje in ostati zvesti sebi. To je več kot katerikoli uspeh na svetu.

Kot mama pa niti ne potrebujem popolnih dni.
Dovolj mi je, da vem, da se med nami skriva nekaj resničnega. Nekaj ​​močnega. Nekaj, kar ostane tudi takrat, ko pridejo težki dnevi, nesoglasja ali razdalje.

Rada jih imam z vsem srcem.

Nikakor ne zaradi oCeN, odločiTeV ali popolnosti. Sploh pa ne samo takrat, ko je lepo in enostavno.
Ampak vedno! Močno in brezpogojno!

In to je prav en lep del starševstva.

Da jih spuščaš v svet, a kljub temu veš, da bodo vedno našli pot nazaj domov.

Pa ne zato, ker morajo.

Ampak zato, ker tukaj ostaja ljubezen, ki jih nikoli ne bo nehala čakati. ❤️

Cenimo družino.
Cenimo čas, ki ga imamo.
Cenimo male trenutke, ki nekoč postanejo največji spomini. 💫

Se beremo 🫶

#lavitaebella🌸